Het volkslied van Slovenië
Zdravljica
|
Een toost |
Spet trte so rodile,
prijat'lji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi. |
(Vertaling volgt) |
Komu najpred veselo
zdravljico, bratje, ?'mo zapet'? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slove?e matere! |
|
V sovražnike `z oblakov
rodu naj naš'ga treš?i grom! Prost, ko je bil o?akov, naprej naj bo Slovencev dom; naj zdrobe njih roke si spone, ki jim še teže! |
|
Edinost, sre?a, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima slava,, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo ?ast, ko pred, spet naša bosta last! |
|
Bog živi vas, Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice! Ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! |
|
Mladen'?i, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up! Ljubezni doma?ije noben naj vam ne usmrti strup; ker po nas bode vas jo sr?no branit' klical ?as! |
|
Žive naj vsi narodi
ki hrepene do?akat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! |
|
Nazadnje še, prijat'lji,
kozarec zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo. Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi! |
"Het leven is als een doosje bonbons: je weet nooit wat je nu weer gaat krijgen.
Življenje je kot bombonjera, nikoli ne veš kaj dobiš
"